
Ker smo ena pesem. 🤔 Vesolje dobesedno pomeni “ena pesem”. Naš duh je naše znamenje narave, vpisan v nas, ne na papir.
Ruska znanstvenika Peter Gariaev in Vladimir Poponin sta med svojimi raziskavami odkrila neverjetne povezave med DNK, zvokom in svetlobo. Njune ugotovitve odpira vprašanja o interakciji DNK z zvokom ter njenem vplivu na zdravje in harmonijo telesa.
DNK nukleotidi delujejo kot “besedilo”, ki vsebuje informacije. Vsak nukleotid, ki tvori “črke” v genetskem zapisu, ima svoj specifičen frekvenčni spekter. Ko te frekvence pretvorimo v tiste, ki jih človeško uho zaznava, DNK začne “zveneti” kot glasba (Gariaev & Poponin, 1995). Poslušamo harmonične zvoke, ki jih naša DNK ustvarja kot edinstveno melodijo.
Različne oblike DNK, kot jih vidimo na priloženi sliki (A-DNA, B-DNA, C-DNA in Z-DNA), simbolizirajo dualnost DNK strukture: stanje harmonije (A-DNA, B-DNA) in stanja kaosa (Z-DNA). Zlasti Z-DNA predstavlja levosučno obliko DNK, ki je lahko simbol za motnjo naravne harmonije zaradi zunanjih vplivov.
Kako lahko potem povezanost z glasbo izpostavlja, kako močno lahko glasba vpliva na človeka. Besedilo velikokrat izraža občutek ranljivosti in hkrati tolažbe, ko nekdo pove tvojo zgodbo skozi pesem. To je globoko intimna izkušnja.
Tokrat ti ponujam v razmislek znano pesem : Killing me softly
Ranjljivost in iskrenost s katero pripovedovalka opisuje občutek, da je pevčeva pesem razkrila njeno srce (“Telling my whole life with his words”). Gre za občutek, da je avtor pesmi razumel njene najgloblje bolečine ali ljubezenske izkušnje, kar jo hkrati straši in pomirja.
Pesem poudarja moč umetnosti, še posebej glasbe, da razkrije skrite čustvene resnice. Glasba lahko preseže meje besed in neposredno nagovori človekovo dušo.
Govori o univerzalni izkušnji povezanosti z umetnostjo in o tem, kako nas lahko glasba, četudi nežno, sooči z lastno ranljivostjo. Seveda, globoka simbolika pesmi “Killing Me Softly with His Song” se lahko razume tudi skozi prizmo travme in podoživljanja bolečine, ki jo posameznik doživi ob soočenju z umetnostjo – v tem primeru glasbo. Glasba ima moč, da odpre vrata v naš notranji svet, včasih tudi tja, kjer so shranjene naše najgloblje rane in spomini.
Globoko zakopani spomini na travmatične dogodke ali čustvene rane, ki jih nismo povsem predelali. To, kar pripovedovalka pesmi doživlja, je simbolično ubijanje – ampak – nežno (“killing me softly”), kar predstavlja občutek, da glasba razkriva bolečino, a jo hkrati dostavlja na način, ki ni nasilen, temveč skoraj terapevtski. Naslov pesmi “Killing Me Softly” odlično zajame paradoks travme – proces predelave in soočanja je boleč (ubijanje), a hkrati lahko tudi lep in osvobajajoč (nežno). Glasba, ki odpira travmo, omogoča osebi, da jo ponovno preživi v varnejšem kontekstu. Kot bi se človek soočal z bolečino, a na način, ki mu omogoča razmislek in morda celo zdravljenje.
Glasba obide racionalne procese in neposredno nagovori naša čustva. Melodija, ton glasu in ritmična struktura lahko sprožijo spomine in občutke, ki jih nismo znali verbalizirati. Besede v pesmi v kombinaciji z glasbo delujejo skoraj terapevtsko, saj se dotikajo delov možganov, kjer so shranjene naše čustvene in senzorične izkušnje (limbični sistem).
Ko besedilo pesmi zveni kot naša lastna zgodba, se lahko počutimo videne in razumljene. To je še posebej močno za nekoga, ki je preživel travmo, saj se lahko ob poslušanju počuti, kot da nekdo deli njegovo bolečino, kar zmanjša občutek osamljenosti.
Če se počutiš pripravljen/a, razišči svojo lastno izkušnjo:
- Posušaj posnetek: Killing me softly
- Začuti sebe v prostoru: kakšen je tvoj stik s stolom (podlago) ki podpira tvoje telo: stoje, sede, leže
- Napetost ali sprostitev mišic.
- Občutek teže ali svetlobe v prsih (npr. zaradi čustvenega odziva na vsebino besedila).
Pospešeno bitje srca, ki odraža empatijo ali čustveno povezanost z besedilom.
Solze, ki se sprožijo kot fizičen izraz olajšanja ali bolečine.
- Ti odzivi so del naravne telesne reakcije na sprožilce, ki jih prinese pesem.
Melodija in ritem pesmi lahko delujeta podobno kot dihanje ali srčni utrip. Počasna, mehka melodija pesmi spodbuja introspekcijo in nas poveže z našim notranjim telesnim svetom.
Vibracije glasu pevca lahko sprožijo senzorične odzive, kot je občutek topline, miru ali celo nemira, kar je ključna lastnost somatskega doživljanja – telesno čutenje čustev.
Ko poslušate pesem raziščite svoje občutke.
Spominske odzive telesa, ki niso nujno zavestni, ampak se manifestirajo kot fizične senzacije (npr. tesnoba ali sprostitev).
Zakaj vam pesem predstavljam v somatskem doživljanju?
Glasba omogoča čustveno regulacijo: Telesni občutki, ki jih sproži pesem, so lahko ključni za predelavo čustev. V somatskem doživljanju se terapevtski proces osredotoča na to, da posameznik ostane prisoten v telesnih občutkih in jim ne beži. Pesem nudi prostor za to – omogoča, da oseba občuti bolečino, a obenem ostane v nadzorovanem, varnem okolju.
Besedilo in melodija pesmi poslušalcu omogočata podoživljanje bolečine na način, ki je obvladljiv in varen. Gre za način, kako lahko travma, ki je »zamrznjena« v telesu, postopoma pride na površje in se sprosti.
Ena od ključnih tehnik somatskega doživljanja je orientacija – posameznik usmeri pozornost na telesne občutke, ki se pojavijo v sedanjosti. Pesem deluje kot sidro za to zavedanje, saj poslušalca vodi skozi čustveno potovanje z globokim zavedanjem telesa. Na primer:
Občutek teže pri določenih besedah.
Vibracije glasu pevca, ki odmevajo v telesu.
Senzacija topline ali mraza, ki se pojavi ob čustveni resonanci z besedilom.
“Killing Me Softly” kot proces somatskega zdravljenja
Glasba omogoča, da oseba prepozna in izrazi čustva, ki so bila morda potlačena. Somatsko doživljanje temelji na prepoznavanju teh odzivov – ko se spomnimo travme, telo pogosto reagira z občutkom tesnobe ali stresa, a glasba pomaga to pretvoriti v sprostitev in čustveno olajšanje.
Namesto da bi oseba travmo podoživela na boleč način, pesem nudi okvir, kjer je podoživljanje bolj subtilno in nežno. To omogoča, da oseba ostane prisotna v telesnih občutkih, ne da bi bila preplavljena.
Ko pevka govori o »pripovedovanju njene zgodbe«, to deluje kot zrcalo, ki posameznika nagovori k raziskovanju lastnih telesnih občutkov. Pesem odpira prostor za dialog med poslušalcem in njegovim telesom.
Prosim napiši mi (v mail) kako se počutiš ob tej pesmi in če lahko, mi napiši kakšni občutki te prevevajo ob pesmi:
1. Kiling me softly (klikni za povezavo)
In potem še:
2. Lean on me (klikni za povezavo)
Spodaj pripiši , če že delaš z mano, ali ne….
Hvala za tvoje doživljanje in deljenje.
Viri
Gariaev, P., & Poponin, V. (1995). The DNA Phantom Effect and Wave Genetics. Dostopno na: PMC
Gariaev, P. et al. (2007). Wave-based Genetic Information Transmission. Dostopno na: PMC
Poponin, V. (1995). Experimental Investigation of DNA and Vacuum Interaction. Dostopno na: PMC7044233