BIOLOGIJA STRESA

Stres je izmerljiv nabor objektivnih fizioloških dogodkov v telesu, ki vključuje možgane, hormonski sistem, imunski sistem in številne druge. 

Tako živali kot ljudje lahko doživljajo stres ne da bi se zavedali njegove navzočnosti. 

Stres ni preprosto živčna napetost. Stresi odzivi se pojavljajo pri nižjih vrstah živali, celo pri rastlinah, ki nimajo živčnega sistema. Prav tako se odziv stresa sproži pri globoki anesteziji, pri pacientih, ki so nezavestni, in celo v celičnih strukturah, ki zrastejo izven telesa.

Prav tako se stresni odziv lahko sproži pri osebah, ki so budne, vendar odrezane od svojih telesnih odzivov in tako sebe ne vidijo kot s stresom obremenjene posameznike. 

Fiziologija stresa se lahko sproži brez opaznih učinkov na vedenje in brez zaznavnega zavedanja, vseeno pa lahko z različnimi testi dokažemo, da se stesni odziv fizično dogaja. Sestavljen je iz notranjih izmenjav, ki se pojavijo, ko organizem zazna grožnjo svojemu obstoju ali blagostanju. Živčna napetost je lahko prisotna ali ne, odvisno, kako smo se naučili reagirati na dražljaje okolja in njihovo interpretacijo.

Stresni odziv lahko zažene fizična škoda zaradi poškodbe, okužbe ali zastrupitve. Lahko ga sproži čustvena travma ali samo grožnja tovrstne travme (skorajšnji dogodek, namišljen dogodek). Fiziološki stresni odzivi se lahko pojavijo, kadar je grožnja onkraj zavedanja ali celo tedaj, ko posameznik verjame, da je pod stresom v »dobrem« smislu.

Del navideznega »dobrega« stresa je lahko služba in projekti, ki nam prinašajo rezultate. Produktivnost, ki jo opravičujemo zaradi »dobrega« stresa, postanejo izgovor, da svoje telo ženemo dokler se ne začnejo izražati bolezenski simptomi (želodčni refluks, kronična bolečina, nespečnost, razdražljivo črevo…)

Izkušnja stresa ima tri sestavne dele. Prvi je dogodek (fizični ali čustveni), ki si ga organizem razlaga ogrožujočega – STRESOR. Drugi je interpretacija dogodka – stresorja, ki se dogaja v možganih. Tretji je stresni odziv, ki ga sestavljajo različne fiziološke in vedenjske prilagoditve, kot odziv na zaznano grožnjo.

Stresni odziv nima enotnega in univerzalnega poteka.

V odziv moramo vključiti različne komponente, kot so kontekst in psihofizično stanje posameznika. Določeni dogodki sčasoma postanejo stresni in samo v določenem kontekstu, vseeno pa lahko odzive telesa na stresor izmerimo v hormonskem sistemu, imunskem sistemu in prebavnem sistemu in živčnem sistemu. 

Ob zaznavanju grožnje hipokampus izloči hormon, ki vsebuje kortikotropin (CRH), ta aktivira hipofizo, da izloči adenokortikotropni hormon (ACTH). Ta hormon kri odnese do nadledvičnih žlez, ki izločijo kortizol. Ta pa s svojim delovanjem vpliva na vsa tkiva v telesu, za nas mogoče najpomembnejše izklaplja ali zmanjšuje delovanje imunskega sistema. Zgoraj navedenemu poteku reakcij pravimo tudi os HHN (hipotalamus, hipofiza, nadledvična žleza).

Astma je ena od simptomov preobremenjenega živčnega sistema, kjer se za zdravljenje uporablja oblika kortizola, da se zmanjša imunski odziv. Ljudem, ki imajo tovrstna zdravila, kjer je v sestavi kortizol, pogosto predpišejo še zdravila za zaščito želodčne in črevesne sluznice, da preprečijo nastanek čirov. Kortizol deluje tudi tako, da močno rahlja kosti, zato so ženske, ki so depresivne in pod stresom hitreje zbolele za osteoporozo in utrpele zlome kolkov.

Vseeno pa je stresni odziv lahko odgovor na popolnoma nespecifične dogodke, lahko fizične (zastrupitev, napad – fizični ali psihični, poškodba) ali namišljene – kot zaznava prihajajočega dogodka, ki je lahko zaznan zavedno ali nezavedno.

Bistvo je, da telo kot posledico doživi destabilizacijo homeostaze.

Pogosto so čustveni stresorji najpomembnejši in so posledica treh glavnih dejavnikov: negotovosti, pomanjkanje informacij in izguba nadzora. 

Vsi trije so navzoči v življenjih posameznikov s kroničnimi boleznimi.

Kako se pa stres odraža v tvojem telesu?

Naštej nekaj simptomov, ki se ti občasno ali pogosto pojavljajo v telesu.

Lahko našteješ tudi poškodbe in operacije, ki si jih preživel/a.

Če te zanima več, pa mi piši.

Tvoja, Mateja