Vedno več ljudi koristi ledene potope za reševanje najrazličnejših težav, ki se jim pojavijo fizično ali psihično.
Kako? Zakaj? Kdaj na ledeni potop?
Kot vse na svetu imajo ledeni potopi tako dobre in manj dobre plati, ki jih je pametno upoštevati, predno se jih lotimo.
Ena od prvih stvari, ki bi jo rada poudarila, je sama tradicija ledenih potopov po svetu.
Vsak kontinent na svetu ima dolgo tradicijo v izpostavljanju telesa mrazu in mrzli vodi. Naj bo že to neko merilo, saj se nič ne ohrani stoletja, če ni učinkovito.
Čeprav je veliko pozitivnih učinkov, pa lahko pri samem potopu tudi nekaj faktorjev, ki jih je pametno upoštevati, preden se jih lotite sami. In začela bom z njimi, ker jih je pač manj…
- Lotite se jih postopoma. Mogoče najprej z nekajsekundnim mrzlim tušem, samo, da občutite, kako se telo počuti po postopku.
- Predno začnete, vedno upoštevajte svojo telesno temperaturo. To pomeni, da je ob vsaki višji temperaturi pametno odložiti ledene potope in počakati, da je telo pripravljeno na ledeni potop. Poslušajte se. Jaz ledene potope med menstruacijo in ovulacijo odložim (višja telesna temperatura). Takrat mi savna oz. toplota veliko bolj paše. Tudi pri vročini se sproščajo pozitivni proteini za regeneracijo telesa, ki jih je pametno izkoristiti.
- Prvi potopi naj se zgodijo v družbi. Varnost naj bo vedno na prvem mestu (lahko pride do zdrsa, padca, …). Zaradi mraza se občutek za fino motoriko zmanjša, zato so kakršni koli pogumni potopi popolnoma odveč. In na koncu…
- Če imate kronične bolezni, se najprej posvetujte z strokovnjakom, ki vam bo povedal, kdaj in kako v ledeno vodo. Moje pravilo je tukaj: vse ob svojem času.
Ker je meni vedno lažje delati stvari, če vem, kaj se v telesu zaradi tega dogaja, sem zbrala nekaj dejstev, ki vam lahko odstrejo tančico za dogajanjem v telesu.
Z izpostavljenostjo telesa ledeni vodi se aktivira nastajanje in aktivacija rjave maščobe. V nasprotju z belo maščobo, si rjave želimo. V rjavi maščobi je veliko mitohondrijev, ki se takoj po izpostavljenosti mrazu aktivirajo in začnejo porabljati zaloge maščobe. Koža pošlje signal v hipotalamus (deluje kot termostat), ta pa takoj aktivira rjavo maščobo (deluje kot radiator za telo). Največ rjave maščobe je pod ključnico, ob hrbtenici, ledvicah in srcu. Torej tam, kjer jo najbolj potrebujemo in kot samostojni organ jo lahko natreniramo, da je njena učinkovitost najbolj optimalna.
Ob hladnem šoku se začnejo proizvajati proteini, ki imajo veliko zmožnost popravila celic. Vsakršna sistemska vnetja se z hladnimi potopi začnejo urejati in zdraviti. Kot sem omenila, hipotalamus regulira našo temperaturo, poleg tega pa ureja tudi hormone, ki uravnavajo stres. Vsekakor sedaj že vemo, da dolgoročni stres ni dober za telo, na drugi strani, pa je kratkotrajni stres priporočljiv. Zaradi kratkotrajnega stresa, se odziv telesa na stres spremeni. Telo je zmožno bolje regulirati hormone in ker je vedno fizični in psihični aspekt neke akcije, to pomeni, da če preneseš več fizičnega stresa, preneseš več tudi psihičnega stresa. Kratkotrajni stres poleg ledenih potopov dosežemo tudi z savno, telovadbo, adrenalinskimi športi.
Ker se dolgoročni stres resetira, je telo pripravljeno na regeneracijo. Zmanjša se sistemsko vnetje, celice postanejo bolj občutljive na inzulin in hitreje porabljajo glukozo iz krvi. Izboljša se metabolizem, zmanjša se pojavnost srčno-žilnih bolezni (zniža se tlak, srčni utrip, ki sta med prvimi pokazatelji sistemskega vnetja), zmanjša se inzulinska rezistenca (eden od vedno bolj pogostih zdravstvenih stanj sodobnega človeka).
Kaj znanost pravi o ledenih potopih?
Kot vidite z ledenimi potopi uredite marsikatero fizično stanje. In ne samo to. Zadnje raziskave kažejo, da se uredi tudi psihično stanje. Januarja je izšla študija: (https://www.mdpi.com/2079-7737/12/2/211), kjer so izmerili možganske aktivnosti in psihično počutje ljudem z anksioznostjo pred in po ledenih potopih. Odkrili so, da so ljudje imeli po potopih veliko bolj pozitiven pogled na svet. Zaradi izpostavljenosti mrazu hipotalamus poveča izločanje dopamina in posledično tudi izločanje noradrenalina iz nadledvičnih žlez. Telo doživi naval energije, izboljša se fokus in naš pogled na svet se spremeni.
Možgane začnemo trenirati na boljšo občutljivost za užitek in dvigne se raven samozavesti. Kadar fizično premagamo težko oviro se vedno dvigne tudi nivo samozavesti. Poveča se zaupanje v lastno zmožnost premagovanja ovir in posledično ne obstaja več ničesar, kar ne bi zmogli. Zaradi hladu, se fokus usmeri na telo, kar povzroči popoln ‘reset’ misli. Vse kar se vam je do sedaj pletlo po glavi postane zgodovina in za težave, ki so se vam zdele nerešljive se pojavi rešitev.
Kako je lahko še boljše kot to?
Ja, nisem še zaključila…
Ob hladnem šoku se začnejo v možganih sproščati tudi endorfini. To so naši izredno močni analgetiki, ki zmanjšajo občutek bolečine. In spet se pojavi kaskada zaporednih postopkov v telesu: manj bolečine, manj stresa, boljša regeneracija, manjša imunska vzdraženost, več zdravja in boljšega počutja.
Dovolj je že 9 min v tednu, ki jih razdelimo na primer v tri potope, ki jih kombiniramo še z savno in telovadbo. Če potop naredite v jutranjih urah, bo naval energije in pozitivizma trajal še cel dan… Seveda pa potope prilagodite sebi. Naj vam služijo. Začnite postopoma. Tudi 1x mesečno je za nekatere dovolj. In nikoli ne namakajte samo nog. Bistvo je, da ohladite telo, ne noge. Noge so že tako vedno hladnejše in nimajo dovolj energije. Na nogah so meridijani ledvic in mehurja, zato še danes velja, da se mehur »prehladi« skozi noge. Vsaka sprememba v fiziologiji telesa je potrebna postopne prilagoditve. Nikamor ne silite z glavo skozi zid.
Naučite se poslušati svoje telo.
Meni najlažji postopek je, da se odpravim v bližji potok, kjer je nekoliko strmine in tako predhodno ogrejem telo. Pri tolmunu se slečem in potop naredim naenkrat. Brez ustavljanja in razmišljanja. Pozornost usmerim na dih. Zaradi mraza lahko začnete hlastati za zrakom, kar je normalen odziv telesa. Na vas je, da umirite dih in najlažje je tako, da podaljšujete izdih skozi nos. Kadar dihamo skozi usta se aktivira simpatično živčevje, ki povečuje »boj ali beg« odziv in umirimo ga z dihanjem skozi nos. V vodi ostanite vsaj 20s (kasneje to podaljšujete) in se previdno odpravite ven. Pozorni bodite na občutke v nogah. Zaradi mrazu se zmanjša fina motorika. Potem se oblečete in odskakljate novim dogodivščinam naproti….
Največje veselje je narediti nekaj, za kar drugi menijo, da ne zmoreš.
Viri: