Zanimivo, da so najmočnejša zelišča v naravi zastopana najbolj. Vsi poznamo rek: Raste kot kopriva. Kopriva ne pozebe.
In že tukaj dobimo kar nekaj namigov, kaj vse lahko pridobimo, ko uživamo koprivo. Najbolj zanimivo pa je, da se velikokrat z njo spoznamo že v zgodnjem otroštvu (no vsaj, če je naše igrišče narava), saj jo zaradi super lastnosti, da »zbode« lahko najdemo tudi v temi.
Koprivo lahko uporabljamo kot hrano ali kot zelišče. Uporabna je tako za žensko in moško reproduktivno zdravje, za obnovo energije, za podporo eliminacijskih poti organizma za »razstrupljanje«, za lajšanje alergij, za krepitev kosti, las, nohtov in zob.
Uvrščamo jo med slana zelišča, ker zaradi svojih diuretičnih lastnosti kopriva suši – odvaja vodo iz telesa. Bogata je s hranili in redna uporaba koprive nam lahko zagotovi vitamine, minerale in druge fitonutritive, ki nam pogosto lahko manjkajo v prehrani.
Hmm… Zakaj bi manjkali?
Ker je potrošniški sistem spremenil vrednost hranil tudi v zelenjavi in sadju z namenom, da podaljša obstojnost sadja in zelenjave in vsebnost sladkorja v hrani. Ker se to pač bolje in dlje časa lahko prodaja.
Z drugimi besedami – v današnjem svetu bi morali pojesti smešno veliko količino »modernih« jabolk, da bi zagotovili enako količino hranil, kot če bi jedli njihove divje sorodnike (ali celo jabolka, ki so jih jedli generacijo ali dve nazaj), po drugi strani, pa imajo »moderna« jabolka toliko sladkorjev v sebi in so tako velika, da povzročijo visok porast inzulina v krvi in s tem sistemsko vnetje.
To pomeni, da moramo samo še bolj paziti katero vrsto hrane vnašamo v svoje telo, ker pomanjkanje hranil povzroča celo vrsto degenerativnih in kroničnih bolezni.
Kopriva je dovolj nežna, za vsakodnevno uporabo in hkrati dovolj močna, da celi poškodovana tkiva.
LISTI/STEBLA koprive delujejo:
- HRANILNO, kot krepčilo (tonik), poveča količino in kakovost materinega mleka, deluje proti slabosti
- kot ZAVEZNIK LEDVIC, diuretik (pospešuje izločanje seča), odvajalo, proti putiki, povečuje chi
- kot ZAVEZNIK PRSNEGA KOŠA, astringentno, anti-astmatično, za lajše izkašljevanje
- spreminjajoče, antiseptično, čistilno, anti-diabetično, anti-revmatično
- svež koprivin sok pomaga tudi pri zaustavljanju krvavitev
KOPRIVA ZA VSAKDAN kot hranilo, je odličen vir MINERALOV, VITAMINOV, AMINOKISLIN (oz. PROTEINOV) z odlično biološko razpoložljivostjo. Nudi nam več energije v delovanju:
- ožilja
- imunskega sistema
- endokrinega (hormonskega) sistema
- urinarnega sistema
Močno priporočena je tudi za doječe matere.
Obilna je s kalcijem in magnezijem, vsebuje tudi veliko kroma, kobalta, železa, fosforja, kalija, cinka, bakra in žvepla. Vsebuje tudi veliko vitaminov B kompleksa, še posebej tiamin (B1) in riboflavin (B2) ter karotene. Listi in stebla kopriv nam nudijo tudi niacin (B3), mangan, selen, silicij, vitamin C, D in K. Kopriva vsebuje relativno malo natrija.
Vsebuje relativno veliko proteinov, vlaknin, maščob, ogljikovih hidratov ob relativno nizki energijski vrednosti (307kcal/100g).
KOPRIVA ZA SPREMEMBO ENERGIJE – ne samo preko svojih »bodic«, temveč neguje in hrani celoten energijski sistem: živce, živčne celice, čakre, subtilna telesa.
Kopriva je zel, ki z ostalimi principi zdravilstva modrih žena lahko postopoma pomaga izboljšati počutje človeka s kroničnimi stanji, npr. Epstein Barr virusom (mononukleoza), senenem nahodu, alergijami, limfatičnimi oteklinami, vnetji živcev (vključno z išijasom in lumbagom), nenehnimi glavoboli, povišanim pritiskom, ob nepojasnjeni utrujenosti, ponavljajočih se gripah, zatrdelih arterijah, oslabelih venah, neplodnosti, revmi, bolečih sklepih, ponavljajočimi se lezijami na koži, ob izgubi občutljivosti živcev…
*Poskusi skodelico (250ml) koprivnega namoka ali polovico skodelice (125ml) kuhane sveže koprive ali čajno žličko (5 ml) soka vsak dan, vsaj 1 mesec. Recepte za pripravo najdeš na koncu prispevka.
KOPRIVA JE KRASEN ZAVEZNIK LEDVIC in NADLEDVIČNE ŽLEZE, lahko koristi pri ledvičnih kamnih, krvi v urinu, bolečinah v ledvicah, kroničnih vnetjih urinarnega trakta, zaostajanju vode zaradi sladkorne bolezni, stresu ledvic zaradi inzulina, pri kroničnem cistitisu (vnetju mehurja), ob dializi ali operaciji ledvic, stresu, alergijah.
Kopriva uravnava vodo, ponovno vzpostavlja chi v urinarnem in živčnem sistemu.
KOPRIVA KOT KREPČILO PREBAVNEGA SISTEMA, je tako vsestransko uporabna, da jo lahko pripravite na številne različne načine. Če jo pripravljate pogosto – vsaj 3 tedne, vam bo pomagala izboljšati prebavo in preprečila bolečine v želodcu s tem, da bo krepila jetra, žolčnik in vranico.
KOPRIVA KOT ZAVEZNICA ŽENSK je čudovita zaveznica utrujene najstnice, vedno lačne novopečene mamice, obremenjene ženske na vodilnem položaju, modre žene, ženske v menopavzi.
*2 skodelici namoka na dan (0,5l) neguje in stabilizira energijo reproduktivnega/ hormonskega sistema, zgradi bogato kri in poveča sposobnost celic, da presnavljajo hranila.
KO KOPRIVA ZBODE, NI HEC, lahko je celo zastrašujoče in predvsem boleče.
Verjetno ste že slišali, če te zbode kopriva, je to dobro proti revmi – in to ni iz trte izvito. Dejansko so ta proces – namerno izpostavljanje »bodicam« koprive – uporabljala že prastara ljudstva v Avstraliji, Evroaziji in Amerikah.
Urtikiranje ustvari intenzivno fizično in energijsko spodbudo kapilaram oz. cirkulaciji, živcem/meridianom, mišičnim vlaknom, limfatičnem obtoku ter celičnem metabolizmu kombinirano z mnogoterimi površinskimi »injekcijami« tekočine, ki vsebuje med drugim histamin, acetilholin in mravljinčno kislino. Lahko bi rekli, ko kopriva zbode, prebudi spečo energijo v akcijo.
Urtikiranje lahko pomaga pri bolečinah zaradi osteortritisa, revmatičnega artritisa,
Na splošno pa je kopriva eno izmed najvarnejših zelišč in navkljub mnogim študijam s koprivo, ni zabeleženega niti enega resnega stranskega učinka.
PRIPRAVA KOPRIVE
Za hrano, namok in tinkturo nabiramo zgornje poganke (15-20 cm mladih kopriv) pred cvetenjem. V Sloveniji imamo srečo, saj koprive poženejo 2x letno in nas tako razvajajo tako spomladi, kot jeseni. Če pa koprive kosimo/režemo, pa imamo praktično vedno na voljo vsaj nekaj mladih rastlin. Starejše rastline vsebujejo več oksalne kisline in lahko ob prepogostem uživanju škodijo ljudem s težavami z ledvicami – zato jih rajši ne uporabljamo.
Semena nabiramo poleti in jeseni. Nabere se zgornji del rastline, se da sušiti vse skupaj – liste in semena na kartonasto podlago. Ko se semena posušijo jih dobro potresete, »oskubite« in shranite. Najboljše jih je uživati na solatah ali namazih. Shranjujte jih v zaprtem temnem prostoru.
Na splošno velja za doziranje koprive takole:
Tinktura iz svežega listja: 5-100 kapljic dnevno, v vodi
Krepčilni koprivni namok: 1-2 skodelici oz. 250-500 ml dnevno
Sveže stisnjen sok kopriv: 1-3 čajne žličke oziroma 5-15 ml na dan, v vodi
Krepčilni koprivni namok
Približno 30 g suhega zelišča (1 skodelico) prelijemo z 1 litrom vrele vode, tesno zapremo in pustimo namakati 4-10 ur. Ko precedimo, po navadi spijemo skodelico in ostalo shranimo na hladnem, da upočasnimo kvarjenje. Lahko spijemo 2-4 skodelici na dan (0,5-1l). Ker postanejo minerali in ostale fitokemikalije bolj dostopne s sušenjem rastline, je za krepčilni zeliščni namok najbolje uporabiti posušene rastline. Prav tako je za sprostitev vseh mineralnih zakladov iz koprive potrebno dolgotrajno namakanje (in ne samo priprava čaja). Namok lahko sladkamo z medom ali pa mu dodamo ščepec soli za boljši okus. Če se nam namok pokvari, si z njim oplaknemo lase ali pa zalijemo rože.
Za razliko od koprivinega čaja (ki ga pripravimo z manjšo količino zelišč, ki jih namakamo 5-10 minut) je korprivin namok bolj polnega okusa in veliko bolj bogat s mikrohranili. Koprivin namok lahko štejemo tudi kot hranilo.
Koprivača
Nabereš mlade koprive, porežeš liste s stebla, blanširaš v vodi in pripraviš enako kot špinačo, blitvo,… Meni osebno je najboljša kombinacija ¾ koprivnih listov + ¼ blitve v bešamelu. Odlična pa je tudi koprivna juha, pesto, smuti,… domišljija tukaj ne pozna meja…
Po navadi uporabim le liste, ki jih odrežem od stebel; včasih, ko se mi ne da, pa kuham kar liste skupaj s stebli. Tako kuham malo dlje (cca 10-15 minut), nato zmiksam s paličnim mešalnikom in naredim v bešamelu kot špinačo. Včasih kdo potoži nad kakšno »nitko«, a ni hujšega.
Koprivo res lahko uporabljamo na vse mogoče načine in prav je da jo!
Še nekaj idej, kje in kako se koprivo lahko še uporablja: koprivini kolački, koprivin sufle, koprivine priloge, koprivino pivo, tinktura, kis, sok, tonik za lase, obraz, mazilo… Lahko pa z njo pomagamo tudi svojim rastlinam (čaj za škropljenje ali gnojenje rastlin) in aktivacijo komposta.
Viri: